Faze ortodontskega zdravljenja

Več o ortodontiji

Potrebni diagnostični postopki pred začetkom ortodontskega zdravljenja

Faze zdravljenja

Običajno ortodontsko zdravljenje poteka v sledečem zaporedju:

  • Pregled in posvet
  • Zbiranje diagnostičnih podatkov
  • Analiza podatkov in priprava načrta
  • Ponoven posvet s pacientom in predstavitev načrta
  • Če se pacient strinja s predlaganim načrtom zdravljenja, namestitev ortodontskega aparata
  • Ko so doseženi cilji ortodontskega zdravljenja, snetje oz.odstranitev ortodontskega aparata
  •  Retencijska faza ali faza vzdrževanja doseženega stanja

Postavitev diagnoze

Ortodont za postavitev diagnoze in pripravo načrta ortodontskega zdravljenja izvede sledeče diagnostične postopke:

  • Družinska in osebna anamneza
  • Klinični pregled
  • Odtiskovanje zgornjega in spodnjega zobnega loka za umavčenja študijskega modela
  • Panoramski rentgenski posnetek (ortopan – posnetek vseh zob)
  • Stranski rentgenski posnetek glave(telerentgen)
  • Fotografije zob in obraza
  • Izjemoma potrebuje rentgenski posnetek posameznega zoba, obrazni CT , dentalni CT ali cone beam CT.

Tveganja v ortodontskem zdravljenju

Pred začetkom ortodontskega zdravljenja je potrebno izpostaviti tudi  morebitna tveganja in zaplete, ki jih tako zdravljenje lahko povzroči. Predvidljivi zapleti, na katere lahko vplivamo, so:

  • pomanjkljivo čiščenje zob in aparata, kar poveča tveganje za nastanek zobne gnilobe in bolezni obzobnih tkiv,
  • neopravičeni izostanki so pogost vzrok za slabše rezultate ter podaljšanje  časa ortodontskega zdravljenja,
  • neupoštevanje ortodontovih navodil glede nošenja aparata (sodelovanje pri nošenju snemnih aparatov, pri nesnemnih aparatih ni priporočljiva lepljiva in trda hrana, pri kontaktnih športih priporočamo uporabo ščitnika…) so prav tako pogost vzrok za slabše rezultate ter podaljšanje  časa ortodontskega zdravljenja.

Na nepredvidljive stranske učinke ne moremo vplivati, vendar se jih moramo zavedati in biti nanje pozorni. To so:

  • vnetje zobnega živca ali pulpitis,
  • skrajšanje ali resorbcija zobne korenine,
  • odmik ali recesija dlesni,
  • recidiv ali vrnitev v prvotno stanje (Recidiv imenujemo stanje, ko se po aktivnem zdravljenju zobje premaknejo v prvotni položaj. Zato ortodontsko zdravljenje, ko dosežemo želeno stanje zobovja in aparat snamemo, ni končano. Začne se faza vzdrževanja doseženega stanja ali  retencijsko obdobje. Glede na začetno nepravilnost ortodont izbere aparat, ki  ga pacient še vedno nosi),
  • neugodna rast in razvoj sta lahko vzrok za neuspeh ortodontskega zdravljenja. V teh izjemnih situacijah je po zaključku rasti  potrebno kombinirano kirurško-ortodontsko zdravljenje. Nepredvidljivi in predvidljivi učinki so lahko vzrok za spremembo načrta ali predčasni zaključek ortodontskega zdravljenja.

Dolžnosti pacienta med ortodontskim zdravljenjem

Pogoj za začetek ortodontskega zdravljenja so zdrava zobna in obzobna tkiva ter brezhibna ustna higiena, ki jo je potrebno vzdrževati ves čas zdravljenja. Pacient mora nositi aparat po ortodontovih navodilih in redno hoditi na kontrole.